Šolstvo se je v Loškem Potoku začelo razvijati šele v terezijanski dobi, se pravi, ko ni bilo več uravnano po verskih potrebah in težnjah, ampak po šolskih reformah Marije Terezije (1740–80), ko se je začelo podržavljati v skladu s časovnim razvojem in njegovimi socialnimi potrebami. Zasilni učitelji so bili tu že proti koncu 18. stoletja, na primer Simon Nosan (1786–99) in Josip Zadnik (1800–08). Bolj znan je učitelj Jakob Mikulič iz Travnika, ki je leta 1811 postal stalni učitelj, bil pohvaljen in vzoren (umrl leta 1833). Učil je v hišici na Taboru, kjer so kasneje postavili šolo. Tedaj je šola delovala pod patronatom ribniške graščine. Za kratko dobo štirih let so se vpeljale francoske šole, leta 1813, ko so Francozi odšli, pa so se spet ponemčile. Učitelj Mikulič je tedaj dobil spričevalo, da lahko poučuje tudi 19 deklic v kranjskem branju, in sicer vsak teden po dvakrat. Vseh šoloobiskujočih otrok je bilo tedaj 36. Mikuličev naslednik v poučevanju je bil Jože Lavrič, Matijčev iz Šegove vasi (rojen 1799, umrl 1870), rezbar, glasbenik in prosvetljitelj. Od leta 1860 naprej mu je pomagal tudi sin France. O Jožetu Lavriču je Ivan Vesel v orisu »Loški Potok« (Novice, 1861) zapisal, da je »vrli Slovenec in da si jako prizadeva s šolarji. Ne uči samo obveznih predmetov, ampak tudi sadjerejo. Blizu šolskega poslopja je napravil lepo drevesnico.« Za Lavričem so učili še številni učitelji, med njimi tudi Franc Sever (1875–83), nadučitelj, ki je začel pisati kroniko. Redna šola je bila v Loškem Potoku ustanovljena leta 1850. Trivialka iz leta 1851 je kmalu postala dvorazrednica. Leta 1901 je bila šola že štirirazrednica, 1903 pet-, 1911 šest-, 1931 sedem- in 1935 osemrazrednica. Prvo šolsko poslopje je bilo zidano leta 1860 na prostoru, kjer je prej stala farovška kolarnica na Taboru; leta 1901 pa je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje na Hribu ob cesti (današnja občinska stavba). Ko je leta 1911 šola postala šestrazredna, se je pouk odvijal v novem šolskem poslopju, poleg tega pa sta bila po dva razreda v stari občinski hiši in v stari šoli na Taboru. Največje število učencev je šola dosegla leta 1941, ko je imela 13 oddelkov in 13 učnih moči ter 532 vpisanih otrok. Med 2. svetovno vojno je bil pouk zelo moten, zaradi nevarnosti se je poučevanje preselilo v vasi. Tako so nastale enorazrednice v Malem Logu, v Šegovi vasi in na Hribu.
Leta 1963 se je potoška šola poimenovala po domačinu – pesniku, kritiku, esejistu, poliglotu, prevajalcu dr. Antonu Debeljaku. 1. septembra 1972 je bil za Potočane velik praznik, saj smo dobili novo šolsko poslopje, ki je bilo zgrajeno s krajevnim samoprispevkom. Število učencev se je sicer že več let stalno zmanjševalo in je v tem obdobju znašalo okrog 200 učencev, a 1. septembra 1980 je bil na novo ustanovljen tudi oddelek vrtca, ki je bil takoj priključen k osnovni šoli. Zanimanje za vrtec se je od tedaj naprej povečevalo in po adaptaciji so leta 1990 malčki dobili v uporabo dve igralnici. Osemdeseta leta je močno zaznamovala celodnevna šola, s katero so aktivno sodelovali tudi starši, delovne organizacije in zunanji sodelavci, saj je poleg vzgojno-izobraževalnih dejavnosti potekalo tudi proizvodno delo na šoli in izven nje (med drugim smo obdelovali kar precejšnje kmetijsko zemljišče, ki smo ga dobili v uporabo). Zaradi novosti, ki smo jih izvajali, smo tesno sodelovali z Zavodom za šolstvo in Pedagoškim inštitutom in gostili številne delegacije iz domovine in tujine. V šolskem letu 1990/91 je Glasbena šola Ribnica ustanovila dislocirani oddelek tudi na naši šoli in gojenci še sedaj pridobivajo glasbeno izobrazbo predvsem iz igranja harmonike in sintetizatorja. Od leta 1995, ko je Loški Potok postal samostojna občina, imamo pod svojim okriljem tudi podružnično šolo v Podpreski, ki izvaja kombinirani pouk, in oddelek vrtca. Velik praznik za našo šolo je bil spet v letu 2003, ko smo po jesenskih počitnicah začeli pouk v prenovljenih, lepo opremljenih učilnicah in v na novo zgrajeni telovadnici, ki služi vsem večjim kulturnim in športnim prireditvam v kraju in občini. Število učencev se je v zadnjih letih stalno znižuje in v tem šolskem letu imamo skupaj s podružnico le še 139 otrok. Stabilne so potrebe po otroškem varstvu kjer imamo pet oddelkov s 72 varovanci. Kljub majhnemu številu učencev se trudimo za čim boljše rezultate in smo uspešni na šolskih, območnih in državnih tekmovanjih z različnih področij, prav tako z našimi dejavnostmi in prireditvami veliko prispevamo h kulturnemu utripu kraja in občine, seveda pa skrbno gojimo tudi dobre medčloveške odnose, sodelovanje in sožitje.
